UPORABNO
Tehnične smernice
Za vas smo zbrali nekaj tehničnih smernic, ki jih je sicer moč najti na naslovu
http://www.arhiv.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/
Kliknite in odprl se bo PDF dokument v novem oknu:
Tehnična smernica: (TSG-N-002:2013) Nizkonapetostne električne inštalacije
Tehnična smernica: (TSG-1-001:2010) Požarna varnost v stavbah
Tehnična smernica: (TSG-N-003:2013) Zaščita pred delovanjem strele
5 varnostnih pravil
1. IZKLOP NAPRAVE
Pred pričetkom dela na napravi jo je potrebno v celoti izklopiti, čeprav delamo le na majhnem delu naprave.
2. ZAVAROVANJE PROTI PONOVNEM VKLOPU NAPRAVE
Opremo s katero smo izvedli izklop je potrebno zavarovati proti ponovnem vklopu. Naprimer glavna stikala imajo velikokrat možnost uporabe ključavnice v ta namen.
3. UGOTOVITEV BREZNAPETOSTNEGA STANJA NAPRAVE
Breznapetostno stanje lahko ugotovi samo strokovnjak elektrotehnične stroke! Običajno se to preveri s faznim preiskuševalcem, vendar to ni vedno zanesljivo, saj le ta lahko sveti tudi zaradi inducirane napetosti sosednjih vodnikov. Za vajvečjo zanesljivost je potrebno breznapetostno stanje potrditi z ustreznim instrumentom.
4. OZEMLJITEV IN KRATKA SKLENITEV
Dele na katerih izvajamo dela je potrebno ozemljiti in kratko skleniti.
5. PREKRIVANJE IN OGRADITEV BLIŽNJIH DELOV, KI SO POD NAPETOSTJO
Tako se izognemo naključnim dotikom delov pod napetostjo.
Tipi varovalk (nadtokovna zaščita)
Varovalke so elementi, ki služijo za omejevanje preobremenitev in tokov kratkih stikov, čemer rečemo tudi nadtokovna zaščita. Zaradi preobremenitev in kratkih stikov se lahko elementi električne inštalacije pregrevajo (s čimer se bistveno zmanjša življenska doba naprave in izolacije) ali celo uničijo. Nedelovanje nadtokovne zaščite lahko pripelje tudi do požara.
Za varovanje nizkonapetostnih inštalacij v hišah v glavnem uporabljamo:
- nizkonapetostne varovalke (tipa D “diazed” in tipa D0 “neozed”), ki jih povečini najdemo v starejših obstoječih električnih inštalacijah,
- nizkonapetostne varovalke visoke zmogljivosti (nožaste varovalke tipa NV), ki jih običajno najdemo v PMO (Priključno Merilna Omarica) omarici, kjer je tudi električni dovod za vašo hišo,
- inštalacijske odklopnike, ki se nahajajo v vaših električnih razdelilcih v hiši.

IP vrste zaščit
Velikokrat se srečamo z oznako IP (International Protection ali Ingress Protection), ki se pogosto pojavlja na električnih porabnikih. Oznaka IP govori o stopnji zaščite in je sestavljena iz črk IP, ter dveh številk. Prva številka govori o stopnji zaščite pred dotikom (npr. dotik s prstom) in tujimi predmeti (npr. vdor prahu). Druga številka pa govori o stopnji zaščite pred vodo. Če je vrsta zaščite podana samo za eno stopnjo zaščite, se namesto mankajoče številke napiše X (npr. IPX3 ali IP3X).
Prva številka:
0 – Nobene posebne zaščite.
1 – Zaščita pred vdorom trdnih tujih teles, ki imajo večji premer kot 50mm (velika tuja telesa).
2 – Zaščita pred vdorom trdnih tujih teles, ki imajo večji premer kot 12mm (srednje velika tuja telesa).
3 – Zaščita pred vdorom trdnih tujih teles, ki imajo večji premer kot 2,5mm (majhna tuja telesa).
4 – Zaščita pred vdorom trdnih tujih teles, ki imajo večji premer kot 1mm (zrnata tuja telesa).
5 – Zaščita pred škodljivim zaprašanjem notranjosti, popolna zaščita pred dotikom.
Druga številka:
0 – Nobene posebne zaščite.
1 – Navpično padajoča kapljajoča voda ne sme imeti nobenih škodljivih učinkov.
2 – Navpično padajoča kapljajoča voda ne sme imeti nobenih škodljivih učinkov, tudi ko stroj nagnemo za 15 stopinj iz njegove normalne lege.
3 – Pršeča voda, ki pada pod kotom do 60 stopinj proti vertikali, ne sme imeti nobenih škodljivih učinkov.
4 – Voda, ki iz vseh smeri brizga proti stroju, ne sme imeti imeti nobenih škodljivih učinkov.
5 – Vodni curek iz šobe, ki je usmerjen iz vseh smeri proti stroju, ne sme imeti nobenih škodljivih učinkov.
6 – Voda v viharnem morju ali voda v močnem curku ne sme vdreti v stroj v škodljivih množinah.
7 – Voda ne sme vdreti v stroj v škodljivih množinah, če je stroj potopljen v vodo pod določenimi časovnimi in tlačnimi pogoji.
8 – Stroj je primeren za trajno potopitev v vodo pod pogoji, ki jih podrobneje opiše proizvajalec.
Včasih je oznaki dodan še poseben simbol S ali M. Ta oznaka govori o tem ali je bila zaščita pred vdirajočo vodo dokazana pri stoječem (S) ali pri vrtečem se (M) stroju (npr. IP 55S).
Shema priklopa tipične trofazne (400V~) steklokeramične ali indukcijske kuhalne plošče
Na spodnji sliki je prikazana shema priklopa običajne enofazne kuhalne plošče. Pred posegom se je potrebno najprej prepričati, da inštalacija ni pod napetostjo, saj ste drugače v smrtni nevarnosti. Če ste v dvomih, pokličite strokovnjake. Obvezno je potrebno prebrati tudi navodila proizvajalca, kjer je navadno opisan postopek priklopa in morebitne posebnosti izdelka.
Običajne vrednosti za trofazni priklop so 2,5 mm2 presek vodnika in 16 A inštalacijski odklopnik.

Shema priklopa tipične enofazne (230V~) steklokeramične ali indukcijske kuhalne plošče
Na spodnji sliki je prikazana shema priklopa običajne enofazne kuhalne plošče. Pred posegom se je potrebno najprej prepričati, da inštalacija ni pod napetostjo, saj ste drugače v smrtni nevarnosti. Če ste v dvomih, pokličite strokovnjake. Obvezno je potrebno prebrati tudi navodila proizvajalca, kjer je navadno opisan postopek priklopa in morebitne posebnosti izdelka.
Običajne vrednosti za enofazni priklop so 6 mm2 presek vodnika in 32 A inštalacijski odklopnik.

Shema vezave navadnega enopolnega stikala na primeru luči
Na spodnji sliki je shematski prikaz vezave stikala s katerim se srečujemo vsak dan v stanovanjih s klasično elektroinštalacijo. Vse se začne v električni omarici, kjer s primerno dimenzionirane varovalke začnejo svojo pot trije vodniki – fazni (L), ničelni (N) in ozemljitveni vodnik (PE).

Shema vezave navadnega serijskega stikala na primeru dveh luči
Na spodnji sliki je shematski prikaz vezave stikala s katerim se srečujemo vsak dan v stanovanjih s klasično elektroinštalacijo. V tem primeru gre za serijsko stikalo, ki omogoča preprosto prižiganje in ugašanje dveh porabnikov.

Shema vezave menjalnega stikala na primeru ene luči
Na spodnji sliki je shematski prikaz vezave dveh menjalnih stikal, ki skupaj omogočata izmenično prižiganje luči na hodniku.

Shema vezave križnega stikala na primeru ene luči
Izmenično prižiganje iste luči z več kot dveh lokacij je velikokrat nujno. Dva menjalna in eno križno stikalo skupaj omogočijo željeno funkcijo. Z dodajanjem križnih stikal se lahko isto luč prižiga tudi z več kot treh lokacij.

KONTAKT
Na vašo poizvedbo bomo odgovorili v čim krajšem času.